Prah, vulkani in gorile

Od zadnjega javljanja je minilo ze precej casa... razlog: pomanjkanje elektrike, dostopa do racunalnika...

Medtem sva se z avtobusom odpeljala do mesta Kisoro, to je cirka 2,5 ure totalno slabe ceste (neasfaltirane), ki vozi preko treh prelazov do tromeje z Ruando in Kongom. Na koncu sva bila prekrita s prahom, edini pameten je bil pa voznik busa, ki je nosil masko na obrazu (kakor smesno je to ze zgledalo). Mesto Kisoro lezi pod tremi vulkani, na katere vodijo ne prevec tezke potke. Zal nisem dobil nobenega sopotnika (sotrpina), ki bi sel na katerega, zato to pac ostaja samo zelja.

Vceraj, torej v sredo, pa sva si sla tudi pogledat gorile v park Bwindi, v del Nkuringu. Zdej mi je jasno zakaj je Diane Fossey napisala knjigo "Gorillas in the mist". Pokrajina je res neverjetna, zjutraj meglice, cesta do tja pa nora... (ob 6h odhod iz Kisora in voznje se uro in pol). OK, tudi stanje ceste, in tu je pa res priporocljivo imeti terenca.

Gorile smo nasli, pravzaprav zelo hitro (po cirka uri in pol hoje), je bilo pa dozivetje res noro. Jest bi se enkrat, sam kaj ko je malo predrago...

Na "trackingu" sva spoznala potem belgijsko-spanski par, ki zivi v ZDA, ki sta naju tudi vzela zraven nazaj do Kabale... Drugace bi morala ostati v precej cudnem mestu Kisoro se vsaj eno noc. Cudno tudi zato, ker se nikjer nisem videl toliko AK-47 oz. kalasnikov na enem mestu... Pa ne samo na uniformiranih osebah...

In sedaj? Jezero Bunyoni in Edirisa za par dni. Na jezeru sva ze bila, v ponedeljek sva "pomagala" v vrtcu. Recimo, da sva bila bolj motnja kot pa pomoc. No, ja, sedaj greva nazaj in danes bo bolje, ker se bodo ze malo navadili na naju... Hkrati pa vrnitev na jezero pomeni nic neta za par dni :(