NEW BLOG

Please note that this blog is no more updated!

The story continues on http://blog.hribcek.si/

Thank you!

Matevz

Cile / Bolivija - nekaj statistike

Bilo je lepo, bilo je kratko in sedaj je cas za vrnitev v resnicnost...

... za konec nekaj statistike...









letalska karta - 1150 EUR
porabljeno denarja (brez letalske karte) - 880 EUR
najdražja enodnevna zadeva - 57 EUR (80 USD) vzpon na vulkan Toco pri San Pedro
najdražja večdnevna zadeva - 78 EUR (110 USD) tridnevna pot oz. izlet med San Pedro in Uyuni
najdražje prenočišče na noč - 11.4 EUR (16 USD) La Cupola v Copacabani
najcenejše prenočišče na noč - 3 EUR (4.2 USD - 30 bolivianov) Hostal Marith v Uyuniju
dvigov na bankomatih - 7x
najdaljši transfer - približno 1600km, 23 ur - bus Santiago - Calama- San Pedro
skupaj narejeno po cesti - približno 3000km
kilometrov na kolesu - približno 110km
najbolj "mučni" transfer - 160km, 7 ur - bus po makadamu Uyuni-Potosi
največja višina - 5640m vulkan Toco, najnižje 0m Arica :)
najvišje spanje - Laguna Colorada, Bolivija, približno 4500m
največja višinska razlika v enem dnevu - 4000m - transfer La Paz (4000m) -> Arica (0m)
najvišja temperatura - 36C San Pedro, Čile
število različnih prevoznih sredstev - 22 (letalo, bus, trajekt)
presedeno na letalu - 36 ur (skupaj z letom iz Evrope)
presedeno na avtobusih (brez džipa) - 52 ur
število različnih prenočišč in postelj - 12 (od tega 9 v dormitorijih)
število sostanovalcev v dormitorijih - 27 (od tega 13 žensk)
sostanovalci - 13 različnih narodnosti, najbolj pogosti nemci (7) in avstralci (5)
najbolj fajn hostel -Hostal Sunny Days, Arica
število posnetih fotografij - približno 1576 (9,74Gb - skupno dSLR + kompakt)
čas posnetih filmčkov - 58 minut (234 filmckov, 6Gb)
objavljenih postov (skupaj s tem) - 14, fotk 76 :)

Do naslednjič... :)

Hasta la vista America...

Takole... avtobus me je pripeljal mimo nacionalnih parkov Sajama in Lauca, vulkanov, jezer polnih flamingov in planjav cred lam v Cile... Zacuda je cesta kar naenkrat postala slabsa (ja, bolivijci so zgradili vsaj eno dobro cesto, cilencem pa to itak ni v interesu), na meji pa zelo striktna kontrola s cilenske strani... V obratni smeri stevilni tovornjaki polni odrabljenih cilenskih avtomobilov in avtobusi polni cilencev s tehnicno robo... kot da bi bil na kaki yugo meji pred 20 leti...

Kljub neverjetni pokrajini sem vesel, da sem nazaj v civilizaciji... Nasel sem perfekten hostel za stopover - Sunny days Arica, ki ga vodi novozelandec, ki je zaradi ljubezni ostal v teh krajih. Poleg tega, da je v blizini plaze je notri zanimiva druscina sopotnikov... Tako smo imeli bozicno vecerjo v avstralsko-novozelandski-ameriski-nemsko-svedski druscini... Vsak je nekaj kupil in pripravil (jest sem se izkazal z ze pripravljenim sladoledom za desert), ampak vecerja je bila pestra in okusna... Prav fajn si je bilo pogreti kosti na toplem soncku... In naslednji dan mi je bilo kar zal, da odhajam naprej. Fenomenalni zajtrk, odlicna druzba, in dan je hitro minil... Pa se v pristaniscu imajo celo kolonijo morskih levov in pelikanov, ki se mastijo ob ostankih rib, ki jih cistijo ribici...

Poleg vsega sem se odlocil kar leteti iz Arice v Santiago, saj so mi tri ure in pol leta nekoliko bolj ustrezale kot pa 28 ur avtobusa... Poleg tega je bila cena ista :)))

Ja, potovanja je skoraj konec. Jutri letim nazaj proti domu, in tokrat se kar veselim. Sej, v Arici bi ostal se par dni ob plazi, vendar me je vreme v La Pazu toliko psihicno dotolklo, da se veselim odhoda domov. In zadnji dan v Santiagu sem prav uzival. In Santiago je se enkrat dokazal, da je pravzaprav zelo evropsko mesto. Malo sem se potikal po hribckih ter gondolah, sprehajal po dolgih ulicah, uzival v lokalcih Providencie, gledal mumije v muzejih, ... bilo je fajn... Tudi na potovanju je bilo fajn... videl sem skoraj vse kar sem si zadal, bil sem z lastnimi mocmi na vulkanu, naucil sem se gledati zvezde in se kaj...

Ampak vseeno... gremo domov... hasta la vista America... se se vidimo... :))) Prej ali slej...

Blisc in beda La Paza

La Paz... najvisje glavno mesto na svetu. Najvisje mednarodno letalisce na svetu. In naj verjetno se kaj...

Pravzaprav, blisca je malo. Vsaj tak obcutek sem dobil. So relativno bogati deli mesta, so relativno cisti cisti deli mesta, in razviti center. Vse skupaj pa je zavito v neko tancico bede in 0gromno ljudi zivi na cesti od miloscine. To so seveda vec ali manj potomci starodavnih ljudstev na podrocju andov. Po drugi strani smo pa sedaj v dezevni dobi, tako da je resnicno malo sonca, in le redko se odpre pogled na spektakularno hribovje v okolici mesta. Zato se pa bolj speti vse, kar je povezano z bozicem in prav zanimivo je hoditi po bozicnem sejmu na aveniji Montes...

Ali mi je mesto vsec ali ne tezko recem. Sem indiferenten. Trenutno je zanimivo prav zaradi tega bozicnega dogajanja. Moram pa priznati, da komaj cakam, da grem iz La Paza, oz. Bolivije nazaj v Cile. Tole slabo vreme je totalno depresivno...

Torej, hasta luego Bolivija... jutri ob 6:15 bus, ki me bo cez Ande koncno pripeljal do pacifiskega ocenana... Menda je Arica surfers paradise, zato lahko racunam na malo boljso farbo :)

Copacabana

Yiiiii... gremo na Copocabano... Zal ne tisto v Braziliji, ampak "originalno" Copacabano v Boliviji. Mesto je na zanimivem kraju ob jezeru Titicaca, med nekaj manjsimi hribcki. Skozi stoletja je bilo to sredisce romanj (in je se), danes pa je tudi plac za zure in poroke za bolivijce. Tako da se tam vedno kaj dogaja.

Kraj je ime dobil za casa inkov, ko so temu kraju dali ime Kota Kahuana oz. Copacahuana (v ajmarscini pogled na jezero). Kdo bi si mislil, da bodo brazilci to imeli povzeli, in jo naredili svetovno znano :) Kopalcev je bolj malo, mogoce sem jih nastel vse skupaj tri. Voda je mrzla, in niti ne pretirano cista. Zato se bolivijski turisti raje zadrzujejo na plovilih, ki so vseh moznih pogonov, oblik in velikosti.

Vglavnem, v okolici je ogromno vecjih in manjsih inkovskih ostankov, se najpomembnejsi so na otokih Isla de la Sol (otok sonca) in Isla de la Luna (otok lune). Isla de la Sol je bila za inke sveto mesto, saj naj bi se tu rodilo kar nekaj njihovih bozanstev, med drugim tudi sonce. Isla de la Luna pa je bilo mesto, kjer je po legendi sla luna v nebo... No, dovolj o zgodovini... Kar sem se odlocil, je bil trek pocez cez otok Isla de la Sol, po slavni inkovski poti. In sedaj resnicno spostujem inke, saj le ti nio bili samo odlicni gradbeniki, ampak so naredili neverjetne poti. Tudi zahtevne... Pot gre namrec po vrhu otoka (tukaj prebivalci tako severnega kot juznega dela otoka pridno pobirajo "pristojbine" za hojo, ki omogocajo vzdrzevanje poti in WCjev ob poti - aja, WCja ni bilo niti enega). Titicaca je na visini priblizno 3800 m nad morjem, medtem ko so najvisji hribcki na otokih visoki okoli 4100m. Mogoce se slisi mala razlika, ampak visina zmatra... in je bilo kar naporno hoditi tisti 8-9km po zgocem soncu...

Da se pride na otok je najprej treba prestati uro in pol mucenja na barki. Kdo bi si mislil, da bo to tako naporno. Nazaj grede smo se "ustavili" tudi ob plavajocih otokih, ki pa so po moje en cisti "ponaradek". Takoj se je videlo, da imajo leseno osnovo oz. ogrodje, slama pa je polozena samo gor zaradi lepsega. Ja no, po treba iti se na perujsko stran preveriti kako je s tem.

Drugace pa se o Copocabani... Kot sem ze omenil, je to romarsko mesto. In k tamkajsni katedrali nosijo blagoslovit vse zivo... od buso, avtomobilov, pa do zivali in seveda otrok... Definitivno je to biznis, in zupnik hodi naokoli po parkingu in skoraj sprica avtomobile z vodo iz vedra. Nekako tako kot nase Brezje :)

Za konec pa... dobre postrvi imajo v jezeru. Je pa zanimiva barva mesa teh postrvi, je namrec rdeca kot losos... Tko da, zdej ne vem vec natancno kaj sem jedel... :)