Prah, vulkani in gorile

Od zadnjega javljanja je minilo ze precej casa... razlog: pomanjkanje elektrike, dostopa do racunalnika...

Medtem sva se z avtobusom odpeljala do mesta Kisoro, to je cirka 2,5 ure totalno slabe ceste (neasfaltirane), ki vozi preko treh prelazov do tromeje z Ruando in Kongom. Na koncu sva bila prekrita s prahom, edini pameten je bil pa voznik busa, ki je nosil masko na obrazu (kakor smesno je to ze zgledalo). Mesto Kisoro lezi pod tremi vulkani, na katere vodijo ne prevec tezke potke. Zal nisem dobil nobenega sopotnika (sotrpina), ki bi sel na katerega, zato to pac ostaja samo zelja.

Vceraj, torej v sredo, pa sva si sla tudi pogledat gorile v park Bwindi, v del Nkuringu. Zdej mi je jasno zakaj je Diane Fossey napisala knjigo "Gorillas in the mist". Pokrajina je res neverjetna, zjutraj meglice, cesta do tja pa nora... (ob 6h odhod iz Kisora in voznje se uro in pol). OK, tudi stanje ceste, in tu je pa res priporocljivo imeti terenca.

Gorile smo nasli, pravzaprav zelo hitro (po cirka uri in pol hoje), je bilo pa dozivetje res noro. Jest bi se enkrat, sam kaj ko je malo predrago...

Na "trackingu" sva spoznala potem belgijsko-spanski par, ki zivi v ZDA, ki sta naju tudi vzela zraven nazaj do Kabale... Drugace bi morala ostati v precej cudnem mestu Kisoro se vsaj eno noc. Cudno tudi zato, ker se nikjer nisem videl toliko AK-47 oz. kalasnikov na enem mestu... Pa ne samo na uniformiranih osebah...

In sedaj? Jezero Bunyoni in Edirisa za par dni. Na jezeru sva ze bila, v ponedeljek sva "pomagala" v vrtcu. Recimo, da sva bila bolj motnja kot pa pomoc. No, ja, sedaj greva nazaj in danes bo bolje, ker se bodo ze malo navadili na naju... Hkrati pa vrnitev na jezero pomeni nic neta za par dni :(

Kabale fotografiranje

Danes majhna neprijetnost oz. skoraj incident. Se ena ugandska ucna ura...Torej. Med sprehajanjem po Kabale vidim en razbit tovornjak. Super, to bo fotka, opozorilo norim voznik. Slikam, in pride "detektiv" v civilu. What are you doing? Are you authorised to take this photo? This is police property, evidence of accident. Let's go to police station. No, kot kaze je bilo "ograjeno smetisce" policijska postaja, seveda nikjer nobenega znaka... Po 5 minutah prepricevanja, da nisem vohun in da ne poskusam posegati v sojenje, v prico "detektiva v civilu" pobrisem fotko in grem. Nekaj hoce narediti zapisnik na postaji, vendar se na koncu kar hitro in sporazumno razidemo.

Tako... sedaj vem... ne smem slikati vojaskih in policijskih objektov, vojakov in policistov, bank, in vsega kar izgleda kot staro zelezo...

Drugace je pa samo mestece kar zivo - kar precej sitnarijo glede mzungotov, ampak se da preziveti. Nima pa samo mestece posebne atrakcije, je pa pokrajina okoli lepa... Jutri pa koncno do jezera Bunyoni...

Avtobus do mesta Kabale

No ja, kaos se pricenja. Oziroma, to mogoce ni kaos, ampak urejeni nered. Ko grem zjutraj se pozanimat za avtobus za Kampalo me takoj napade par "prodajalcev" kart in mi zacne razkazovati avtobuse - vsi po vrti so najhitrejsi, najboljsi in najbolj zanesljivi... Od konkurence pa...

Ta kratka izkusnja je moja ucna ura, zato kasneje, ko prideva s tavelkim rukzakom grem direktno v kvazi pisarno ene od firm, ki naj bi bila OK. Sefe v pisarni rece, ja, avtobus bo sel v roku 30 minut, in notri ze sedi precej ljudi. Pravzaprav je avtobus ze precej poln, guzvo pa delajo predvsem prodajalci vseh mogocih zadev (od hrane, pijace do tehnicnih zadev) ter obiskovalci. Verjetno bi lahko potnike prestel na vseh deset prstov. Zal sva to ugotovila sele, ko sva sedela v busu...

In cakamo... cakamo... 30minut, 1 uro,... Prideva ob 11:30, dve uri kasneje se vedno sedimo in cakamo... Pa se olje zacne odtekat tam nekje pri kolesu... le kaj bi bilo to? Zavorno olje? Raje ne pomislim... Prodajalci kart se prakticno tepejo za potnike, kar zna biti kar zanimivo. Edino kar ni prijetno je to, da vseskozi "ogrevajo" buse, ki seveda nimajo slovenskih ekotestov in je vse skupaj precej zakajeno... Sele ob 13h se zacnemo premikati, in traja cirka pol ure, da sploh zapustimo parking. Seveda moramo prej se na pumpo, po dizel in napumpat gume... Tako da... cas je v afriki res relativen... Aja, na koncu nekdo se prodaja domaca zdravila in seveda "stevard" na busu skrbi za prehrano in jedaco...

Avtobus do mesta Kabale naj bi trajal cirka 6 ur, v resnici pa zaradi pocasnosti in dotrajanosti busa traja se malo dlje... cirka 7 ur. Kljub temu, da smo po klancu navzdol sli preko 120kmh in navzgor po 20kmh, smo prisli srecno... In Edirisin hostel je res lusten...

Murchinson falls 2

Slapovi se nahajajo v blizini Konga, in ta del naj bi bil se vedno problematicen. Varnostno. Kilometrsko niti ni tako dalec, cirka 300km iz Kampale. Asvaltiranih je prvih 180km, vse ostalo pa je tam da te zaprasi. Sicer do zadnjega mesta pred narodnim parkom (Masindi) sedaj kao delajo cesto, vendar se vedno manjka asfalta cirka 30km...

V Masindiju smo spoznali nove razseznosti Ugande. Predvsem v kulinaricnem smislu. Narocanje ponavadi poteka hitro, problematicna pa je dostava hrane. Tako po eni uri kuharica pride in rece, sorry no chicken... :) In potem ko hocemu racun, je na temu enkrat visji znesek kot bi moral biti... Sorry, prices have expired... last year :)

Drugace imajo pa ugandi zanimivo hrano... prakticno ne vem kaksna je tradicionalna, vsi pa hocejo kuhati neko zahodno... in jim ne ratuje najbolje... cudno zgleda lazanja (pasta oz. metuljcki z mesno omako, ter na vrhu malo topljenega sira), hamburgerji pa niso slabi... Verjetno je se najbolje jesti kaksne ribe...

Sam park je zanimiv, ceprav je zivali mogoce malo manj kot pa v kaksnem velikem kenijskem ali tanzanijskem parku. Ob reki (ko se gre z ladjico do slapov) je veliko nilskih konjev, krokodilov...

Zadnji dan bi se morali odpeljati ze ob 6h k simpanzom, a kaj ko je bil komunikacijski problem z voznikom... (to leti na tisto slabo organizacijo). Drugace je pa celo noc dezevalo, in cesta prekrita z rdecim prahom se je spremenila v rdece blato... in posledicno smo parkrat obticali... Nas voznik je bil pa itak kamikaza in se ni ustavljal pred zivalmi... (s problemom se je ustavil pred kaksnimi divjimi zivalmi na safariju - pa se takrat je pri 40kmh zapremzal, tako da je le prestrasil vse zivali). Zaradi jutranje zamude, potem nismo srecali prakticno nobene zivali in simpanzov nismo videli... pa drugic

Murchinson falls 1

Prezivela izlet do slapov - in celotni vtis je zelo dober. Zanimivo je, skozi kaksen ozek prehod gre ze precej siroka reka... OK, vtis o naravi je zelo dober. Vtis o sposobnosti ugandcev organizirati kaj pa ne.

Vse skupaj je trajalo 3 dni, voznja po norih cestah... na koncu prekriti s par cm prahu... Edino simpanzi so se skrivali in jih nisva nasla... je bilo pa zaradi tega toliko vec nilskih konjev...

Internet nekaj casa tukaj ni delal, tako da zal za enkrat ni porocila... Do naslednjic...

Ce bo pa sreca, in ce bova nasla bus, greva mogoce se danes v Kabale, na skrajnem jugozahodu Ugande, v blizini ruandske meje - nekateri pokrajino primerjajo s svico...

Kampala

Sele ko se je pokazal nov dan, je Afrika pokazala svoj pravi obraz! Ko sva se vceraj zvecer vozila v temi iz letalisca nisva veliko videla, danes pa... Ker stanujeva v hostlu malo ven iz samega centra Kampale, morava vzeti do mesta matatu (kombi). Promet je pa izredno gost, mesto je pa prasno (rdec prah v zraku). Teh matatujev je ogromno, in v mestu nastane pravi prometni zamasek. OK, poleg kolicine je zanimiva tudi cena - v eno smer 300Usch (recimo, da 36 SIT), v drugo smer pa 700... Zakaj ne vem, te africani imajo svojo logiko... Imajo pa dva zelo velika "taxi parka", od kamor se lahko pelje prakticno kamorkoli po ugandi...

Samo mesto ni nic posebnega... Kot sem ze omenil, veliko prahu in ogromno matatujev (sicer ni okolju prijazno, ampak ce pomislim, v vsakem matatuju se pelje po 10-15 ljudi, pri nas pa eden), ogromno ljudi, vse skupaj pa deluje kar varno. Ljudje so ful prijazni, in nic kaj vsiljivi, kot so bili na Kubi. Seveda se je popoldne ulilo za cirka eno uro. In potem... ves tisti rdeci prah je ratal rdece blato :)

Proti veceru (tukaj se stemni ob 19h) gremo z eno irko do bliznje cerkvice, od koder je menda super razgled na Kampalo. Gremo mimo sole, in verjetno v zivljenju se nisem obljubil toliko ljudem (solarckom), da jim bom pisal email. Nekateri so se hoteli slikati in potem svojo fotko po mailu... Ocitno internet prihaja tudi v najbolj odrocne kraje - menda imajo internet kar v soli. Zanimivo in zabavno. In predvsem lepa izkusnja...

Kako naprej? Ocitno je situacija na severu Ugande stabilna, zato greva jutri za nekaj dni do Murchinson falls, - na prvi krajsi safari... V cetrtek prideva nazaj, in ce bo sreca ze v petek ujameva bus v Kabale, ki lezi tik ob meji z Ruando in bo tudi najino izhodisce za gorile... Tam bova par dni ob jezeru in verjetno bova obiskala Ediriso, to je dobrodelno organizacijo, ki jo vodi slovenec Miha.

Dovolj za danes. Zdej ne bo neta par dni.

PS: Luka, cestitam... Ocitno je v nasem sektorju res nekaj posebnega, da se tako dobro skriva skrivnosti :)

Back to Africa...

Prvi cilj ni bil dosezen - kar pomeni, vstati ob 6h... (to pomeni ob 4h po slovenskem casu). Ratalo je pa uro kasneje, ce sva hotela doseci vsaj malo jutranjega hladu, ki ga pa pri 30C nekako ni bilo zaznati... Pravzaprav me Dubai ni impresioniral - mesto zgrajeno sredi puscave, umetno namakano, vse v preseznikih - verjetno je tam najvecja gostota zerjavov na svetu, ker povsod nekaj gradijo. Turisticni zemljevid zgleda res zanimivo, super stavbe, in malo je manjkalo pa do tam vzela taksi - vse je u/c - under construction - od ene izmed najvisjih stavb na svetu, do otockov z obrisi razlicnih celin...

Ce se enkrat pomislim... Dubai ni nic posebnega... Ja, v Deiri (mogoce je napaka ker sva mela cas samo za ta predel mesta) je veliko trznic (souq-ov), ampak vseeno... Bolj zanimivi pa so meni so dhowi, parkirani v dubajskem kanalu... vec ali manj iz indije, se bolj zanimivo pa je to, da imajo prakticno celotni tovor na pomolu (menda tudi po vec tednov) - to kaze kako varno mesto je dubaj... Ni pa poceni! Hoteli so dragi (se tisti s pol piskave zvezdice, podobni najinemu Pacificu), tudi blago ni pretirano poceni, so pa verjetno poleg vsega se prestolnica kic trznic. Na letaliscu ni nic bolje (manj kica, se drazje stvari), ampak ok, najina destinacija itak ni to, ampak ... AFRIKA. Vseeno pa... po pravici povedano, ne vem zakaj je Dubaj tako zelo privlacen... ok, so tisti all-inclusive hoteli...

In Uganda... ok, se prej Nairobi in nepricakovan postanek tam (ja, drugic po treba malo bolj pogledat letalsko in prouciti pot predno odrineva na pot). Na meji neverjetno brez komplikacij, visa stane 30US$ in ti jo takoj naredijo... Taksist naju caka, in voznja do Kampale je precej, neavanturisticna... no ja, ce ne sedis spredaj in spremljas prometa :) kar pa na sreco ni doletelo mene. Vsaj temperature so v Kampali normalne... jutri pa nov dan :) nazaj v afriki...

Aja... vidim, da je lotko padel... loto pa gre v nebesa??? Eh, zdej bi mogu bit doma in spilat...

Dubai

Ja no... dan se je zacel s sokom... smo v zamudi (tokrat ne po moji krivdi, ker menda ne vstajam prevec zgodaj) - oce pa igra Ayrtona Senno - na koncu vse vredu in na prepoln vlak do Dunaja (kaj a vsi avstrijci gredo glih v soboto na izlet?) prideva pravocasno, isto na letalo...

Emirates letalska druzba, ki jo od danes naprej samo se priporocam... vsak ma svoj ekrancek z en kup igricami in precej tv programi... khm... hrana... velik plandenj, obilen (kar je predvsem pomembno - vsaj zame) in dober obrok. Na koncu nama precej pomaga se prijazna stevardesa (ki je mimogrede srbkinja) in mi da se par dirhamov za bus - ki ga seveda ni vec...Prvi vtis o Dubaju... vse je megalomansko - siroke ulice, visoke stavbe, in presenecenje - pravzaprav malo arabcev... sami indijci... aja, ta veliki sopingi so menda odprti 24 ur na dan...

No ja, bomo ze preziveli... Samo vroce je za pop......, zvecer 32C - komaj dihas!!! Niti pomisliti ne upam, koliko bo naslednji dan... taksist je rekel da med 40 in 45, in da to niti se ni hudo...

Pacific hotel? Ne bi izgubljal besed - niti puscal stevilke VISA kartice :) Glavno je, da klima dela... :)

Pred odhodom

Ufff... se 6 ur pa bo treba vstati... Prtlaga je spakirana, tehta cirka 13,5kg... prevec... :( treba bo do jutra se kej ven zmetat... Potem pa se par kg foto opreme...

Vcerajsni dan je bil nor (iskreno upam, da se bo naslednji teden vse uredilo in ne cel kazin v certek - ker potem se ugotovil, da sem z urnikom povzrocil malo zmede), danes bo pa se bolj... Najprej avto, potem vlak, potem letalo... potem vrocina Dubaja... Upam samo, da so arabci in Emirates kej bolj vestni od francozov, in ne bodo imeli problemov s pritljago... (ker 16ur je le treba cakati v Dubaju). No ja, bo ze...

In potem jutri enkrat zvecer, tocneje ob 18:45 po slovenskem casu... pristanek v Ugandi...


heh, zanimivo kaj pise na strani Lonely planet... "Parts of Uganda should be considered off-limits due to a highly volatile security situation. Areas in the north to avoid include Gulu (including Murchison Falls National Park)". Ocitno bo treba malo spremeniti nacrte. Glavno, da so gorile se vedno na terminu...

Se najino prvo prenocisce v Kampali... backpackers... ok, naj bi bilo... vsaj imava ga rezerviranega... bomo videli cez 18+24 ur :) Majo pa velik zanimivih info na strani... Dovolj, cas za posteljo...

Verjetno bo prvo ugandsko javljanje v ponedeljek... (menda je 30minut zastonj neta v hostlu, juppiee)

Zacetek nekega dnevnika

Torej... konec angleskega nakladanja in objavljanja fotk...

Namen tegale pisanja... torej, pisanje neke vrste dnevnika... in sporocanje domov (imajo starsi majhen problem z mailom, web strani pa ni tezko odpirati) :) Pa se ponavadi je stotim razlicnim zelo zamudno pisati maile...

Ce bo kje kaksna daljna sansa, bo objavljena tudi kaksna fotka... malo verjetno, ampak vseeno, never say never...

Update...

What's new since last update? Not many words, but then more photos...

1. BERLIN

Link: Berlin

2. MOUNTAIN ANIMALS (rock goats - kozorogi)

Link:Mountain animals-Pecol


Link: Luknja - kozorogi

3. LIPICA (horses)


Link: Lipica

4. DAFFODILS / NARCISE

Link: Daffodil / Narcise