Prihod domov...

Nazaj v Sloveniji... :( Edina dobra stvar je ta, da je tukaj veliko snega... skoraj toliko kot v Ladakhu v Indiji... :)

Pravzaprav je ena stvar, ki sem se je naucil v Indiji... to je cakanje... no, tudi na poti nazaj v Slovenijo sem imel veliko moznosti to prakticirati... v Munchnu sem cakal "samo" 6 ur... ja, mednarodni H terminal je res fajn za spanje... malo prometa, malo objav in super sedezi...

Sej, po vsaki poti si mislim, povsod lepo, doma najlepse... Zal pa je bila ta pot po Indiji tako kratka, da bi bilo definitivno se malo ostati... Pa Rajastan mi je bil res vsec... eh, drugic...

Nazaj v Delhi

Indijski vlaki so fajn. Udobni in poceni. Imajo samo eno slabost - so preklemano pocasni.

Prvi spalnik na katerega sem sel iz Udaipurja je bil poln in OK. Z mano je bila indijska druzinica, ki je sla na izlet v Udaipur iz Jaipurja. Itak je bil pa nocni, tako da je bil hitro cas za spanje... Napovedan prihod vlaka v Jaipur je bil bil ob 6h. Pa sem si rekel, fajn, malo zamude, pa bomo tam ob 7 ali 8h... Jok brate odpade. Pridemo tocno :( Kar pomeni, da je svinjsko mrzlo in jest se nimam kam dati se kaksno uro ali dve.

Na sreco sem se peljal v "visjem razredu", oz. 3A, tako da sem imel mozen vstop v cakalnico za visje razrede. Vsaj nekje kjer je bilo vsaj priblizno toplo. Na postaji je bilo pa malo ljudi, se riksarji so spali ob 6h zjutraj... Po dremanju v cakalnici pridem ven sele ko je sonce kar visoko - tam okoli 9h... in na veliko razocaranje riksarjev hodim do centra. Pac, rabim nekoliko premikanja...

Jaipur center me je nekoliko razocaral. Pravijo mu "pink city", saj ima veliko procelij his roznato barvo. Kljub temu me pa mesto ni navdusilo tako kot Jodhpur. Pa se casa nisem imel, da bi sel na Tiger fort nad mestom...

Vglavnem. Po 8 urah je bil cas za vlak v Delhi. Zadnja postaja ni Delhi, tako da nisem smel zaspati - drugace bi se zbudil naslednji dan v Jammu, ki je ze skoraj v Kasmirju na severu Indije. Na moje presenecenje, nas vagon ni niti polovicno zaseden. Kljub temu imam tri sopotnike, "poslovneze"... Zelo zgovorni (kljub temu, da je bila njihova anglescina na zelo nizki ravni, ter da so mi nekaj casa govorili kar v hindujscini - jest pa nazaj v slovenscini) in vizualni - pravzaprav so delali vse kar se za prave indijske macote spodobi - torej, jedli, pili, smrcali, prdeli, pohrkovali, rigali, zvecili zacimbe in seveda pljuvali... Smesno :)

Ce sem imel s prvim vlakom (ne)sreco da je prisel pravocasno, pa je ta vlak zamujal v Delhi... in to ne malo... skoraj 2h... ko sem nekako tuhtal, je vlak vozil s povprecno hitrostjo malo cez 35kmh... Kljub temu, da je bilo ime vlaka Jammu Tawi Superfast express.... ocitno moras pri imenih vlakov zelo paziti... in je resnicno edini vlak, ki je dokaj hiter in brez vecjih zamud samo Shatabdi... ki ga pa zal ta dan ni bilo...

Udaipur

Namaste... trije super dnevi v Udaipurju so za mano... danes zvecer me caka spalnik in nocni vlak nazaj proti Jaipurju... bo se zabavno, ce bo kaksen izmed Indijcev preserno smrcal... no ja, upam, da ne bo gospoda iz vlaka v Armitsar...

Seveda, obisk Udaipurja ne bi bil popoln brez ogleda filma Octopussy... Te pa pri ogledu mestne palace ocurijo za vsako rupijo. 250Rs za muzej (ki ne seze do kolen tistemu v Jodhpurju), potem 25Rs za vstop na obmocje hotela (kar moras vzeti ce hoces videti galerijo in iti z ladjico), potem 300Rs za galerijo s kristalom (res vredno ogleda), pa se za ladjico 150Rs... (v SIT je to okoli 2500SIT). Lastnik kompleksa, maharaja, ocitno fajn zivi na turisticni racun...

Vseeno pa... Udaipur je vreden ogleda, soncni zahodi so fantasticni, pa se toplo je... V nasprotju z ostalim severnim delom Indije... Menda je v Delhiju najnizja temperatura v zadnjih 70 letih (okoli 0C, menda so zjutraj prebivalci doziveli nekaj neobicajnega - postrgati so morali led s sip avtomobilov - po moje je fajna tudi poledica, in glede na stanje njihovih gum ne bi rad bil v prometu), v Armitsarju -3C (ze tako je bilo mrzlo ko smo bili mi tam, pod nulo pa ne vem ce bi zvecer hodil bos po templju), Pushkarju pa je menda nek duhovnik umrl zaradi podhladitve... bo ze... bom videl jutri zjutraj, saj vlak pripelje v Jaipur ob 7h zjutraj... to bo hladno...

OK, ce vecerja, potem pa na zeleznisko...

James Bond in Udaipur

Fajn. Lep zacetek dneva. Riksar, ki me je zjutraj peljal na bus, si je naglas pel. Prava budnica, glede na to da je bilo mrzlo za pop***** :) Avtobus je bil tudi nekaj posebnega. Prvic doslej sem videl avtobus, da so na obicajni stopnji sedezi, zgoraj, kjer pa bi morala biti pritljaga, pa zasebni prostori in lezalniki... Skoda, ce bi to vedel, bi lahko celo pot lepo prespal.

Pa nic zato. Sedim z Indijcem, ki ima v Udaipurju svoj biznis. Kar niti ni vazno. Mi je pa povedal nekaj zgodbic z vizami. V USA ima namrec brata, pa ga je hotel obiskati (samo obiskati, saj mu gre biznis zelo dobro). No, na ameriski ambasadi je dvakrat zaprosil za vizo, in ob prosnji dodal 100US$. Obakrat so mu zavrnili prosnjo, in obdrzali denar. Iskreno upam, da slovenska ambasada v Delhiju ne dela podobno...

Skratka, po 7 urah sem prisel v Udaipur (verjetno bi hitreje, ce ne bi bus sel preko vasi in po makadamih, samo da bi se izognil placilu cestnine). Mesto je znano po jezeru in palacah na in okoli jezera. Med zvezde ga je pa izstrelil film Octopussy oz. James Bond. Najlepsa je palaca na otoku sredi jezera, kjer naj bi Octopussy tudi prebivala. Nekdanja palaca maharaj je danes luksuzen hotel, ki stane preko 300US$ na noc... Se obiskati ga ne mores, ce ne rezerviras sobe...

Sicer pa... James Bond se danes zivi v srcih (in rupijah) domacinov... Vsak dan v ene par lokalih predvajajo film... mogoce si ga grem pa zdej pogledat... Zakaj pa ne, noc bo se dolga, zjutraj me bo pa zbudil prav pogled na to palaco...

Jodhpur

Nikoli si ne bi mislil, da so ceste v Indiji lahko tako razdejane kot med Pushkarjem in Jodhpurjem. OK. Res je, da Pushkar ni veliko mesto (tam cirka 10k indijcev + nekaj manijakov, ki mislijo da so spoznali bistvo zivljenja), nisem pa si mislil, da bo avtobus sel po najbolj stranskih poteh. Sli smo direkt cez puscavo, cesto je predstavljal cirka 4m pas asfalta, ki ga ocitno nikdar niso valjali... torej, luknjasta kolesarska steza... fajn... kdaj je zmanjkalo se asfalta, tako da smo se vsaj malo umirili od tresenja. Seveda je bil avtobus obicajen lokalni, tako da smo se ustavljali pri vsaki kravi in pobirali potnike...

Jodhpur... verjetno mesto , kjer se mi je Indija priljubila. Tukaj bom ostal kar 3 noci, kar je za dokaj kratko potovanje veliko. No ja, bo ze. Nad mestom je ogromna utrdba in palaca, s katere je viden super soncni zahod. In to vsak dan, saj zdej nekje do junija ni verjetnosti za kaksen dez... Dnevi so topli, noci pa so svinjsko hladne... tega si nikoli ne bi zamisljal v Indiji..

Stevilne hise so pobarvane modro (za nekaj res super fotk predlagam tale LINK), tako je s trdnjave tak pogled, kot da bi bilo mesto modro... Zanimivo :) se posebej ob soncnem zahodu, ki daje barvam se eno posebno toplino... Se najbolj zanimiv pa je promet. Ulice so ozke, za avtomobile ni prostora, ze dve riksi se komaj srecata. In ce kdo z avtom namerno ali nenamerno zapelje notri, naredi tak cestni zamasek, da se pesci stojijo... In potem se postavi na sredo se kaksna krava in se odloci, da je cas za dremez ali kosilo iz plasticne vrecke... noro.

Zivim (oziroma sva zivela skupaj z Radico, ki je danes odfrcotala v Delhi) v stari Haveli, torej neke vrste stari mescanski hisi, kjer so prebivali premoznejsi. Lepo, super vzdusje, dobra hrana in fantasticni pogledi!!! Yep, to je se ena novost... od danes naprej potujem sam :) Vsaj do prihoda v Delhi...

Sicer pa... jutri sem se tukaj, pa mogoce kaj napisem. V nedeljo me pa caka spet dan na avtobusu v Udaipur, mesto ki je zaslovelo po Jamesu Bondu... me prav zanima po kaksnih kozjih stezah bomo sli tokrat...

ps: komentar fotke... z Bogdanom obcudujeva lepote trdnjave v Jodhpurju... Bogdan je malo prej se celo nekaj preizkusal "tecaje" vrat in je hotel preveriti ali so res neprobojna...

Pushkar

Puskar... hindujsko sveto mesto, kjer je Brahma vrgel lotusov list in je nastalo jezero. Jezero obkroza mesto in ghati oz. kopalisca, kamor se verniki pridejo umiti in skopati...
V mestu je en kup templjev, vzdusje je zelo laid back, pa se prijetno toplo je... No ja, ker je to sveto mesto je tukaj tudi ogromno vernikov... In tudi ogromno belih vernikov, oz. vsaj tistih ki so se prisli sem zakajat in mislijo, da v neki drugi atmosferi. Ja, res vidis odbitke, ki so res khm... khm...

No, ja... enega redkih normalnih belih vernikov, ki nima nekega vzvisenega odnosa, sva z Radico tudi srecala... tip je iz Kanade, sem hodi ze 20 let in hkrat dela projekte za pomoc otrokom v Pushkarju. Seveda ni popolnoma odklopljen, ok, nima mobilca, ima pa internetni naslov, spletno stran in tudi zivi v dokaj normalnem hotelu... OK, njegova anglescina je indijska, ampak OK... eden redkih ljudi v Pushkarju, ki od naju ni hotel denarja. http://www.pushkar-care.com/

Ja, Pushkar zna biti zelo annoying, saj nekateri kvazi duhovniki prodajajo cvetje, ki naj se ga vrze v jezero.. in potem dobis pushkar passport (vrvico okoli zapestja)... 1000 rupies only... ja sure... Kot gorenc sem jim ustrezno upiram hehe... ni tezko... ampak mi je zelo zal, tipi ne zgledajo niti pod razno duhovniki...

No, se ta internet cafe je zelo hipijski saj vrtijo doorse in flower power muzko... ok... z izraelskim pridihom, saj je vecina gostov in sam lastnik izraelc... pa se trava je v zraku...

Pot v Pushkar - preko Jaipurja

Jaimer... prvi stik z Rajastanom. Vlasta sla nazaj v Delhi. Z Radico sva sedaj sama, in imava cirka 5 do 6 ur casa do vlaka v Ajmer in naprej v Pushkar. Kaj torej poceti? Gremo v Amber palace (jantarna palaca?). Za foro se vzameva slona in se kot naj turista pustiva peljati gor. Ok, kmalu mi je bilo zal... pa ne denarja, ampak slona, ki je nesrecno sepal ter bil extra pocasen - predvidevam, da ni bil najbolj zdrav - ali pa je bil posteno zmatran... hmm... seveda baksis baksis obvezen od voznika na koncu... zal je pa zmanjkalo casa za sprehod do Jaigarh forta, nekaj km nad Amber palace...

Jaipur je pa... spet eno Indijsko mesto v razsulu... obkrozeno je z gorami in palacami Maharaj na vrhu... zelezniska postaja je kar OK in hitro najdeva vlak za naprej... na poti nazaj v Delhi se bom tukaj verjetno ustavil se za en dan, da si pogledam center...

Ajmer je samo 130km stran... vlak je zopet en "ekspres" in rabi 4 ure... Kaj zdej? Vzameva taksi al greva na bus? Mah, receva si, greva za spremembo na avtobus... Kot prvo je info v LP napacna. Avtobus za Pushkar ne ustavi 300m stran od zelezniske, ampak na avtobusni postaji 2km stran. In potem 20 minutna voznja v stilu Ko to tamo peva.... seveda je bil avtobus popolnoma poln... ok, je pa stalo vse skupaj samo 18 rupij... :)

Agra

Verjetno prakticno vsak popotnik po Indiji prej ali slej pride v Agro... Razlog? Taj Mahal...

Torej... mesto je, khm... malo neprijetno... Ne vem zakaj, ampak riksarji so bolj sitni kot drugje, prodajalci tudi, da ne govorim o umazanji... (ceprav vsaj ni Delhi smoga). Vendar je vredno obiska.

Zal se ob prihodu v Agro, skoraj ni videlo Taj Mahala... In ker sem dobil namig, da se splaca popoldne iti tja, smo sli torej najprej v Agra Fort. Agra Fort je velicastna trdnjava, kjer je maharaja lahko tudi uzival prekrasen pogled na reko in seveda Taj Mahal. Tokrat prvic dobim obcutek, da nismo edini tuji turisti v Indiji... Na podlagi te trdnjave so nekaj desetletij kasneje zgradili tudi Red Fort (Rdečo trdnjavo) v starem Delhiju...

Ok, reka... ne vem ce se zaradi umazanije temu sploh lahko rece reka. Tudi del Agre ob Taj Mahalu, kjer ni dovoljen avtomobilski promet, Taj Ganj, je normalno indijsko poln kaosa. Taj Mahal pa... najprej te pregledajo skoraj tako kot da gres na letalo. Seveda, ne pustijo hrane, nozev, cigaret ter mobitelov in kalkulatorjev (??!!!??). Mah, cudaki... Je pa oooogromno ljudi.

Ok. Taj Mahal... mislim, da je to res ena izmed stavb, ki so tocno take kot na slikah. Fantasticne. Res zanimivo je gledati ljudi iz vseh koncev Indije v barvitih oblacilih (in tistih nekaj malo tujcev) kako obcudujejo eno izmed svetovnih cudes in must see... Verjetno pa zna biti eno naj dozivetij videti Taj Mahal ob polni luni, ko se marmor sveti v noci... No, to bo pa drugic...

http://www.taj-mahal.net/

2006

Srecno novo in zdravo leto 2006 iz Indije.

Danes je druzba se zadnjic skupaj. Luka in Manica gresta v Bombaj, Bogdan ostane v Delhiju, Vlasta in Radica pa z mano v Agro.

Jutri bo torej odhod proti Agri in potem 10 do 12 dni Rajastana (od tega bom en teden cisto sam)... Varanasi me bo cakal za drugic... Malo me matrajo teli indijski vlaki, saj je treba rezervirati toliko vnaprej, ampak ok... bo ze... bomo preziveli...

Moram pa rect, da je aklimatizacija na indijo uspesna. Hrana je ZELO dobra in okusna in ravno prav pekoca... Mislim, da bo treba kaksnega indijca uvozit tudi v Slovenijo, ker nam res manjka take hrane...